Nosil bom njeno ime

Tudi čez tisoč let, tu bom stal,
sonce bo moje srce,
ena od tisoč zvezd mi bo prav,
nosil bom njeno ime!

Vlado Kreslin

Foto @ Killarney, Irska

Kreslin in Mali bogovi & Zbor sv. Nikolaja

Na včerajšnji petkov večer, ko je skoraj deževalo, smo bili v Litiji priča koncertu Vlada Kreslina in Malih bogov z domačim Zborom sv. Nikolaja. Znane melodije s pomenljivim besedilom so šle zbrani monožici lahkotno v uho a sramežljivo z jezika. Pa vendar se je našel kdo, ki mu je srce zapelo: "Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni ...".

Poroka M & T

Poznam pesem, zaradi katere utihnejo ptice.
Ljubezen.
Poznam reko, zaradi katere so vse reke potoki.
Ljubezen.
Poznam oblak, zaradi katerega so vsi oblaki puhle meglice.
Ljubezen.
Poznam dan, brez katerega nočem živeti.
Ljubezen.

Rudi Kerševan

Poročna slavja so trenutki, ki jih delimo s tisitmi, ki so nam najbližje. Spremljati dogodek in dan, ko se dva za vedno povežeta, je za fotografa posebno doživetje. Predstavlja sprejetost in odgovornost. S Tamaro sva imela priložnost posneti dan, ki je - na prav poseben način - zvezal dva plezalca, katerih niti so se začele prepletati prav v steni.

Prag

Obstajajo vrata s pragom, za katerega bi človek težko rekel, da je vajen njegove višine.
A morda prav za njim utripa srce, táko, kot je tvoje.

Foto @ Benetke, Italija

Včasih se zazdi

Včasih se zazdi, da svet v spirali se vrti
in tvoja pot te pelje okoli iste jedrne reči.

Včasih se zazdi, da globlje tone vsak korak
in kdor je včeraj stal ob tebi, danes več ni tak junak.

Včasih se zazdi, da luč na koncu bo ugasnila
ter tema bo zajela svet.


Čeprav spiralast zdi se svet, si vedno v drug problem ujet
in tvoje jederne reči zdaj gledaš z drugimi očmi.

Čeravno tone tvoj korak, prišel bo k tebi nov junak
in svet, ki se dogaja ti, delil boš z drugimi ljudmi.

A na koncu ni luči,
nebo brezmejno se blešči
razsvetljuje vse ljudi.

Zapustil svoje boš težave,
ki težijo tvoje rame,
ko priplezaš ven iz jame.

Foto @ Nebotičnik, Ljubljana

Gremo naši

Za mostom levo po cesti z nešteto luknjicami pridemo do skritega prostora, kjer pod zvednim nebom prenočujejo tisti, ki verjamejo v taborniški svet. Zbrani po šotorih okoli plapolajočega prapora z iskricami v od mesta utrujenih očeh prejemajo in dajejo energijo drugačnemu ritmu dneva.

Kdor pride, spozna prostor in čas, ki se ne podrejata vsakdanjim promocijskim paketom vrednot, ampak iščeta pristni stik z naravo in človekom. In v okolju, kjer je tehnologija prej ovira kot rešitev, v odnosih okoli ognja žarijo reči, ki lahko šele tu pristno zaživijo.

Dnevi minejo. Prapor se spusti. Življenje se navidezno vrne na svoje stare poti. A novi pogledi in širša obzorja že čakajo priložnost, da doma čakajoče pakete izzovejo na borbo vrednot in argumentov. "Gremo naši!"

MJ - hvala za vabilo ;)

Foto @ Ribno

Nihče ne hodi po svetu sam

Je vsako srečanje majhno rojstvo,
rojstvo lučke, ki tajno sveti,
rojstvo niti, ki tajno zveže.

Vsak od nas svojo pot potuje.
Vsako pot tisoč lučk osvetljuje.
Vsako srce tisoč nitk povezuje.

Nihče ne hodi po svetu sam.
Vsako slovo je bolečina.
Vsako slovo je majhna smrt.

Tone Kuntner

Foto @ Ribno

You

I walk in
I see you
I watch you
I scan you
I wait for you
I tickle you
I tease you
I search you
I breath you
I talk

Foto @ Peggy Guggenheim Collection, Benetke, Italija, EU