Zaradi in za jutri

Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepši od Urške bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene.
Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla,
narlepši iz deklic je Urška bila.

(F. Prešeren)

Foto @ Ljubljana

Perspektiva

Ob pravem trenutku na pravem mestu reči dobijo novo perspektivo.
Kam gledaš?

Foto @ Ljubljana

Sloga

Velika velike
in
mala male.

Sloga izvede vse ideje.

V njej je moč, v njej je vizija
za njo se vedno še nekaj skriva.

Foto @ Kylemore Abbey, Irska

Triptih

Kadar me vidiš, sem vedno drugačen,
rišem se sproti v tvojih očeh.

Kamor pogledaš, zdim se zvijačen,
izgleda, da vedno drugače stojim.

Sem kot odsev, od tam sem prihajam,
in v vsaki se sliki zrcali nov svet.

Kakor želiš si, tako sem zasačen,
na drugem principu postavljaš mi svet.

Foto @ Kulturni dom, Radeče

Luč

Kar koli boš sklenil, boš dosegel
in luč bo svetila na tvojih poteh.

(Job 22,28)

Foto @ Galway, Irska

Vrata

Vrata odprta,
vrata mamljiva,
kdo bi le vedel
kaj onstran se skriva.

Foto @ Aran Island, Irska

Prag

Obstajajo vrata s pragom, za katerega bi človek težko rekel, da je vajen njegove višine.
A morda prav za njim utripa srce, táko, kot je tvoje.

Foto @ Benetke, Italija

Včasih se zazdi

Včasih se zazdi, da svet v spirali se vrti
in tvoja pot te pelje okoli iste jedrne reči.

Včasih se zazdi, da globlje tone vsak korak
in kdor je včeraj stal ob tebi, danes več ni tak junak.

Včasih se zazdi, da luč na koncu bo ugasnila
ter tema bo zajela svet.


Čeprav spiralast zdi se svet, si vedno v drug problem ujet
in tvoje jederne reči zdaj gledaš z drugimi očmi.

Čeravno tone tvoj korak, prišel bo k tebi nov junak
in svet, ki se dogaja ti, delil boš z drugimi ljudmi.

A na koncu ni luči,
nebo brezmejno se blešči
razsvetljuje vse ljudi.

Zapustil svoje boš težave,
ki težijo tvoje rame,
ko priplezaš ven iz jame.

Foto @ Nebotičnik, Ljubljana

Ciril Metodov trg

Luč za razsvetljavo mestne hiše

Nočni prizori Kopra

Nekega januarskega večera, na poti skozi naše največje pristaniško mesto, so neme svetilke pripovedovale svojo zgodbo. Postavljene brezgibno, povzdignjene na svojih položajih, so se bojevale s temo in hladnim pišem vetra. Noč je pritiskala na njih, a luč se ni dala. Vedno znova so novi in novi žarki izhajali in zmagovali, čeravno tega skroaj nihče ni opazil - vse do jutra.

Vogal

Oboki

Stopnišče