Minuli vikend, natančneje v soboto, 27. marca 2010, so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, članice in člani
Akademske folklorne skupine France Marolt zaplesali in zaigrali na svojem
62. letnem koncertu.
'Z 62. letnim koncertom, ki nosi zanimiv naslov »Isto ni enako«, so maroltovci pokazali, da je lahko vsak ples, tudi ljudski, ne glede na gibalne zakonitosti vedno znova drugačen, saj ga plesalke in plesalci izvajajo in reinterpretirajo v skladu s svojim trenutnim doživljanjem. Zato isti ples nikoli ne more biti enak.' (
www.marolt.si)
Tudi tokrat sem imel priložnost preživeti koncertni popoldan z mladimi, ki v srcih in na oblačilih nosijo ljudsko izročilo - in to ponosno pokažejo tudi na odru. V tokratnem blogovskem zapisu vam predstavljam ekskluzivne fotografije, ki so nastajale ta dan v "zakulisju" priprav na večerni dogodek.
Vedno se začne z ogrevanjem. In seveda je bilo potrebno preveriti, če pravi "Maroltovec" zdrži dovolj pritiska.
In da samo dogajanje ni bilo prekmalu preveč vroče, so na generalki zaplesali v "delnih" uniformah.
Vaja za "Prvi zmenek" plesočega para in harmonikaša. Video, ki je nastal ob drugi priložnosti, najdete na
YouTube.
In, seveda, končna slika.
Sledilo je pozorno poslušanje navodil in zadnjih popravkov. Pogledi pa so razkrivali zanimanje, zvedavost, utrujenost in presenečenje ...
Potem pa k frizerju. Urejanje pričesk, pletenje kit, modifikacije opreme, make up in ... Ja, kot da bi prišel na skupinski ohcet so bili kmalu vsi nared in za akcijo.
A tisti, ki so že močno izurjeni v pripravah in hitro skočijo v to ali ono vrsto ljudskih oblačil, so si vzeli še čas za krajši klepet ob modrih vrečkah ...
... ali sprehod po tem - kakopak - zaklonišču.
Mobilnega signala sicer ni bilo v izobilju, zato so ga šli nekateri iskat po hodnikih in vogalih in v nekem trenutku se ga je dovolj nabralo tudi med vrati.
In tik pred samim začetkom - še malo poziranja za spominski album ...
Nato se je začelo. Godbeniki so zaigrali ...
... in plesalci zaplesali ...
... tudi "Prvi zmenek".
Nastop se je končal in publika je odšla. Navdušena in zadovoljna nad videnimi koraki, usklajenimi gibi in slišanim petjem ... Pestrost izročila našega naroda je velika. In glasba, s katero je rasel in zorel naš narod, ni melodija preteklosti. Sporočilo izročila je tudi danes aktualno - le prisluhniti mu moramo znati in slišali bomo, kaj nam pripoveduje.
