Prebujanje pomladi

Je muzej, ki se ga drži pridevnik tehniški. A okoli njega je tudi narava.

Foto @ Tehniški muzej Slovenije, Bistra

Izzadrevesni žar

Ko je Tamara gledala Večer nad vodo, sem se v nočni svetlobi posvetil žaru izza bližnjih dreves.

Foto @ Jezero, Barje

Pot

Dobro je paziti, kod hodiš, ker lahko kam prideš.

Foto @ Killarney National Park, Irska

Zlom

Iz padlega drevja vsi delajo trske.

Španski pregovor

Foto @ Killarney National Park, Irska

Vrata

Vrata odprta,
vrata mamljiva,
kdo bi le vedel
kaj onstran se skriva.

Foto @ Aran Island, Irska

Moja sreča lahko je tvoja sreča

Glej, svet v krogu se vrti:
na eni strani jaz, na drugi strani ti,
a moje sonce je tudi tvoje sonce
in tvoja luna meni se smeji.

Glej, loči naju sto stvari,
a vem, da čutim prav tako kot čutiš ti.
Moja sreča lahko je tvoja sreča
in tvoja solza tudi v meni grenko sled pusti.

Ni treba, da sva enaka,
različnost je stvarstva hvalnica.
Če bil bi svet v eni sami barvi,
le kako bi nastala mavrica?!

Po podobi isti sva ustvarjena,
ista pesem v srcu je zapisana,
isti ritem kri poganja in slavi Boga;
ritem veselja,
ritem življenja,
ritem srca:
aleluja, aleluja – ritem mojega srca.

Aleluja, aleluja,
aleluja, aleluja,
v meni igra
pesem srca:
aleluja.

(Ritem srca, Gloria)

Foto @ Prekmurje

Nosil bom njeno ime

Tudi čez tisoč let, tu bom stal,
sonce bo moje srce,
ena od tisoč zvezd mi bo prav,
nosil bom njeno ime!

Vlado Kreslin

Foto @ Killarney, Irska

Gremo naši

Za mostom levo po cesti z nešteto luknjicami pridemo do skritega prostora, kjer pod zvednim nebom prenočujejo tisti, ki verjamejo v taborniški svet. Zbrani po šotorih okoli plapolajočega prapora z iskricami v od mesta utrujenih očeh prejemajo in dajejo energijo drugačnemu ritmu dneva.

Kdor pride, spozna prostor in čas, ki se ne podrejata vsakdanjim promocijskim paketom vrednot, ampak iščeta pristni stik z naravo in človekom. In v okolju, kjer je tehnologija prej ovira kot rešitev, v odnosih okoli ognja žarijo reči, ki lahko šele tu pristno zaživijo.

Dnevi minejo. Prapor se spusti. Življenje se navidezno vrne na svoje stare poti. A novi pogledi in širša obzorja že čakajo priložnost, da doma čakajoče pakete izzovejo na borbo vrednot in argumentov. "Gremo naši!"

MJ - hvala za vabilo ;)

Foto @ Ribno

Nihče ne hodi po svetu sam

Je vsako srečanje majhno rojstvo,
rojstvo lučke, ki tajno sveti,
rojstvo niti, ki tajno zveže.

Vsak od nas svojo pot potuje.
Vsako pot tisoč lučk osvetljuje.
Vsako srce tisoč nitk povezuje.

Nihče ne hodi po svetu sam.
Vsako slovo je bolečina.
Vsako slovo je majhna smrt.

Tone Kuntner

Foto @ Ribno

Zahod za dobro jutro

Clouds come floating into my life,
no longer to carry rain or usher storm,
but to add color to my sunset sky.

Rabindranath Tagore

(klik za večji fotki)

Foto @ Killarney, Irska

Ujeti med dimenzijama

Bil je res tipičen dan. Vremensko ugoden za potepanje po asfaltnih brezpotjih nekega kamnitega otoka. Tipičen dan za dvokolesno potovanje po levini, desnini in sredini ceste. Potekalo je potovanje iz začetne točke A do okvirne točke B z vsemi vmesnimi, nenadejanimi a načrtovanimi postanki. Bil je tipično sončen dan za neko pokrajino, ob kateri šumenje morskih valov in tihi zvonci glasne govedi sporočajo, da se je že začela pomlad.


Primerno je bilo za postanek, zdaj tu, zdaj tam ... za hiter skok z dvokolesa čez bližnji kamniti plot, zajeti razgled z druge perspektive. Nato pa uloviti ugoden veter za vožnjo ob raztegovani obali kamnitega otoka.


Vsake toliko se je pokrajina pretvarjala, da ni od tu. Da je pravzaprav iz povsem drugje, in da pravzaprav dvokolo ne pelje več tam, kjer naj bi - med A in domnevnim B - temveč po nepojasnjenem preskoku povsem drugod. Pretvajala se je, ko je enooka naprava zrla v njo, in ona je brezoko zrla nazaj; govorila je nežno, a glasno z glasom zravenstoječe govedi. Ni povedala, od kod je.


Prejela je privzdignjeno obrv, jaz pa postrani pogled. Ta je razodel pravo širino pokrajine, njeno kamitosrčnost in ploskost njenih dimenzij. Njena površina pa se je izkazala za bistveno večjo, kot je izdajal prvi pogled. Drugi pogled je bil bolj natančen in določil posamezne elemente, ki so kljubovali nenehnemu pihanju morja. Razpoke; sledi časa, ki so jo zaznamovale, ko je bila še negotova, neznana, neobljudena, neobdelana ... neizkoriščena, neizkoriščevana ... Sedaj pa je tu, čemi in tvega zavrnitev.


Čez njen obraz vleče veter ... morje piha, kot da bi hotelo z gotovostjo preprečiti, da bi kdo ne stopil korak predaleč, padel z nje ter izkusil njegovo trdo plat. Na silen tok njegovega piša bi se človek lahko kar naslonil ter obstal ujet med dimenzijama kamnitih tal in vodnega nemira.


A ne za živali. One ne gredo čez rob. Vedo, kje je meja - imajo jo vgrajeno v sebi. Vedo, kaj zmorejo, znajo leteti visoko v žarkih sonca, najdejo svojo pot in ko spoznajo v čem so dobre doživijo pogled z druge perspektive. Ko pretvarjanje pokrajine izgubi smisel. Ko so ujeti ljudje z roba postanejo manjši. Ko je sonce občutno bližje, a še vedno neprisvojljivo ...


In žarki že prihajajo s sonca ...
Brez pretvarjanja ...
Brez pogojevanja ...
Na vsakega ...
Za vsakega.

In vsak vidi svoje sonce na svoj način.

Foto @ Aranski otoki (Inis Mór), Irska

Maček v kletki

A cat in gloves catches no mice. (Pregovor)

Bližina

Lampropeltis triangulum

Še en paket sobotnega sprehoda po živalskem vrtu v Ljubljani. Mlečna kača je nestrupeno bitje zanimive barve. Težko je najti bolj pritlehno žival :) Ob priložnostnem obisku se je odločila za krajše sodelovanje v poziranju. Nasmešek prosim :)

Dolgonoge

Safari v Sloveniji ... skoraj. S kamero in priložnostmi za lovljenje živalskega rimta. Ljubljana, ZOO.

Vzorec

Iz-gled

Pogled

Spodnje nadstropje

Portret

Malica

Moder pogled

Modrina oči prodira s pogledom in išče zgodbo.
Rdečica ustnic z molkom razglaša sporočilo.
Srce pa skrito utripa in išče svoje mesto v svetu.

Tokratni rezultat je nastal z Nikon D80 in Nikkor 18-200 mm VR f/3.5-5.6.

Connemara Trip

Bil je dan, namenjen potovanju, ogledovanju, spoznavanju in preživljanju prostega časa. Odpravila sva se na pripravljen in voden izlet v Connemaro, žal, brez lastno-sposojenega vozila, ki bi omogočal nekoliko več svobode na tej in več odgovornosti na oni strani.

A voznik avtobusa ni slepo tiščal na plin, ter se je sem ter tja (dobesedeno) tudi ustavil, nam kaj predstavil in nas malo sprehodil - tudi med srednjeveškimi oboki sterega, sedaj porušenega samostana Ross Errilly Friary, kjer je imela tudi usmerjenost stopnišča svoj pomen.


Za videti je bilo veliko - saj bolj kot ne nizka pokrajina s posameznimi hribi človeku ne zastira veliko pogleda. Od ruševin nekdanjega samostana in mirnih jezer, do tambivajočega domačega Connemara ponija.




Tudi Kylemore Abbey je bil na sporedu. Spomin na dan, ko se je mož (Mitchell Henry) odločil ženi postaviti grad, ko ga je ta prosila za hišo. In dobila je bivališče, cerkev in nenazadnje tudi večni počitek - tik ob jezeru.



Vrt ta dan ni bil cvetoč in ni pritegnil posebne pozornosti. Morda so bile nekoč bolj vabljive melodije, ki jih razstavljajo v manjšem delu graščine, ki je odprt za javnost. V zaprti del pa so se zaprle sestre, ki so pred tem (zaradi pomanjkanja učencev) v hiši zaprle tudi šolo.

Prijateljstvo

Odlomljene veje ostajajo zunanji zgled preteklih izkušenj in notranja rana, ki premika letnice. Poženejo nove veje in stare obraste mah. In prizor, ki je za nekoga moteč in gniloben za drugega predstavlja lepoto in zakon narave. Pravo prijateljstvo pa kot sok po žilah vedno najde pot v krošnjo, kjer je srce, da se rast ne preneha, da drevo zeleni.

Zelenje

Tržnica

Če kje, potem se na tržnici lahko pokažejo razčini vidiki človeškega življenja in dvopolnosti: kupci in trgovci; sadje in zelenjava; hrana in oblačila; nato tisti, ki prodajajo, ker imajo preveč, tisti, ki prodajajo, ker imajo premalo in tisti, ki kupujejo, čeprav ne rabijo nič ... in onstran vogala, kjer poležava kakšen kos zelenjave in čaka svoj žalosten konec, stoji možakar, ki vsak dan prosi za kos kruha ali nekaj drobiža.
Kupci se menjavajo, trgovci bolj redko; roba pride in gre, princip trgovanja ostaja; žalostna zelenjava (upam, da!) odhaja za kompost, možakar pa iskat svoje prenočišče.

Poležavajoča zelenjava

Dom

Njuna pogleda se združita v isti točki: "Otroci spijo."
"Sedaj bi lahko odletela še na večerjo," a ostaneta doma z uprtimi očmi v njun zaklad.
Mir in spokojnost.
Pod nogami pa se pretekajo bojevite novice jutrišnjega dne.

Križišče

Oblak

Še dobro, da oblaki od občasno zakrijejo sonce - potem vsak vidi žarke, ki sijejo nanj.

Skrivač