Mesto ob kamniti reki

Galway (Cathair na Gaillimhe) je mesto, postavljeno na zahodni obali Irske, v katerem prebiva nekaj čez 72 tisoč prebivalcev. Mesto zaznamuje reka, po kateri naj bi dobilo ime. Divji tok "kamnite reke", se za nekaj loputami popolnoma umiri in stvari po razburkanem dnevu postavi na glavo.

Čas potovanja po mestu, kot tudi dnevi pred in za tem, so bili opremljeni z lepim sončnim vremenom in modrim nebom, po katerem so se preganjali oblaki, nekateri bledi, drugi grozeče črni. Proti večeru pa se je zelena otoška Irska navadno odpravila spat v modrem.

Krajevni lokali so bili petkovo primerno polni. Irska glasba je napolnila vsak kotiček. In kljub bistveni razliki med BDP-jema Irske (42.782 €) in Slovenije (16.481 €), je pinta Guinnessa na verjetno bolj oblegan večer v tednu cenejša kot v Ljubljani (UnStat).

Večere popestrijo živi glasbeniki z živo glasbo, domačo, tradicionalno. Težko si predstavljam, kako bi izgledal slovenski večer v kakšni gostilni, kjer bi se vrtela naša glasba - kaj pravzaprav sploh je, "naša glasba". Ne vem, kako dolgo bi bil tak lokal poln. Teh težav pa ni imela skupina Vagus. Trije možakarji so si dali duška in popestrili večer z glasbo, jaz pa sem si dal duška s kamero ...

... in, seveda, Guinnessom.